O Udbi, tajni politični policiji komunističnega režima, sem že zdavnaj mislil reči kaj v tej rubriki. Saj sta imeli vera in Cerkev kar preveč opraviti z njo. Toda ker Credo ni namenjen politiki, ampak afirmaciji vere, sem omenjeno temo odlagal in nanjo skoraj pozabil. A glej, v tej bolj postkomunistični kot tranzicijski Sloveniji se je zgodilo nekaj, kar zadevni Credo naravnost izziva. Na sedež v parlamentu demokratične Slovenije, članice Združenih narodov in Evropske zveze, se je usedel človek, Mitja Meršol, ki je 14 let aktivno sodeloval z Udbo, in to ne samo v Sloveniji, ampak tudi v inozemstvu, kjer je bilo treba zasledovati vsak vzgib v slovenski emigraciji. In ta mož se je tja usedel brez kompleksov, objestno, z izgovorom, češ, delal sem za državo. Kot da za državo ni delal vsak gestapovec, enkavedejevec in ovrovec.

Beseda Udba je bila tudi v demokratični Sloveniji dolgo tabu; ni je bilo zdravo omenjati, saj je bil na čelu te svojevrstne demokracije prav...