Papeški odbor za zgodovinske znanosti bo od 18. do 21. aprila v Vatikanu pripravil mednarodni kongres o cesarju Konstantinu (272–337), prvem krščanskem vladarju Rima, rojenem v Naisu (Naissus), sedanjem Nišu. Povod zanj bo 1700. obletnica njegovega spreobrnjenja in bitke pri Milvijskem mostu na reki Tiberi 28. oktobra 312, v kateri je Konstantin I. po mističnem doživetju »v znamenju križa« porazil tekmeca Maksencija in postal edini vladar rimskega imperija. Tako imenovani »milanski edikt« leta 313 je končal Dioklecijanovo preganjanje kristjanov v rimskem cesarstvu in le-tem zagotovil versko svobodo. Tako sta se v Milanu dogovorila Konstantin Veliki (za zahodni del rimskega cesarstva) in Licinij (za vzhodni del). Ta sporazum je »tako kristjanom kot vsem drugim ljudem zagotavljal prosto izbiro vere /.../, da bo Bog nebes nam in vsem milostljiv in naklonjen«.

Vodilna misel kongresa bo: Konstantin Veliki – ob koreninah Evrope. V sinodalni dvorani ga bo 18. aprila odprl predsed...