Zgodba svetega Petra je vsem dobro znana – iz njegove osebnosti veje posebna navdahnjenost od Svetega Duha, modrost, globoka vera, a niti to mu ni pomagalo, da ne bi storil tudi marsičesa zavržnega. Tudi če bi bilo torej vse res, kar v zadnjih dneh o vrhu Cerkve na Slovenskem slišimo v medijih, to v božji odrešenjski zgodbi ne bi bilo nič novega. Kristus je vedel za vse Petrove pregrehe, a ga je vseeno postavil za vrhovnega poglavarja Cerkve. Za tem, za človeško pamet nerazumnim dejanjem se skriva ena od največjih skrivnosti naše vere – prav po največjih človeških šibkostih lahko Bog najlepše deluje. K sreči božji mlini meljejo po drugačni logiki kot človeški.

Cerkev imam rada. Zato mi ni vseeno, ko vidim, da je šlo nekaj hudo narobe in se tega nihče ne loti temeljito popravljati. Ni mi vseeno, da kot članica Cerkve od vodstva ne slišim jasne besede, ne izvem resnice. Ni mi vseeno, ko se po Cerkvi tako pljuva, hkrati pa se bojim, da so ti pljunki po svoje celo upravičeni. V...