Prav tako nesramno bi lahko vprašali blaženega Slomška: si bil ti Nemec, ki je govoril in pisal slovensko? In prav tako naprej Levstika in Gregorčiča. In po zgodovinskem preskoku: ste bili vi, Cankar, Pregelj Župančič, Kocbek, Jugoslovani, ki ste govorli in pisali slovensko? Si bil posebej ti, Srečko Kosovel, Italijan, ko si govoril in pisali slovensko? Je Pahor Italijan, ki govori in piše slovensko?

Kakšen bi bil odgovor vseh teh vprašanih, je evidentno; pripadniki takšne ali drugačne državne tvorbe smo bili Slovenci, v koreninjeni v slovenski jezik in v njegovo tradicijo, ob tem pa odprti dobremu sosedstvu z drugimi narodi in vplivom njihove kulture in civilizacije.

Bralec se bo vprašal; kam pravzaprav meri ta Credo?

Meri v nekaj konkretnega in aktualnega: v to, da bi danes, ob novem multikulturnem vremenu, vsi zgoraj vprašani morali biti previdnejši s svojim slovenstvom. Saj bi se lahko imeli še naprej za Slovence, toda ne arhaičnega tipa, ampak druga...