Če pogledamo v vesolje, ugotovimo, da tam vlada v gibanju milijard nebesnih teles takšna harmonija, predvsem pa takšna časovna natančnost, da lahko astronomi daleč naprej do sekunde natančno napovedujejo, tudi dogajanje v vesolju. Torej čudovita zakonitost v svetu mrtve snovi. Ali je mogoče misliti, da je Stvarnik vzpostavil takšen fantastični red v svetu materije, vesolje duha, v našem primeru človeškega duha, pa prepustil kaosu? Ni ga prepustil kaosu, saj je dal človeku zakonitost dobrega in zlega. Človeško bitje je prepustil svobodi, ki pa jo ta od Adama sem tudi zlorablja.

Toda tudi v duhovnem vesolju zakonitost – Dekalog – mora veljati. Če je kršena, jo mora njegova Pravičnost poravnati. Na tem svetu te poravnave ni ali je samo delna. Zato mora priti do polne poravnave na prihodnjem svetu, po smrti. Tako najgloblje zahteva človeška vest. Sama človeška vest zato zahteva obstoj prihodnjega sveta, sicer bi bilo vesolje pošastno; popolna urejenost v vsemirju in brezpr...