Čas, ko gremo naokrog

Izvedenec za vesoljske zadeve ima rad rodno Kropo; astronavtka, po prababici okoreninjena v prisojnih Lešah, obljublja, da se bo še vrnila tja. V navaden vaški prah, potem ko se vrne z zvezdnih cest. Da vsaka ptica rada leti tja, kjer se je izvalila, je nekoč pisalo celo v šolskem učbeniku kot primer za krajevni odvisnik. Kempčan se pa v Hoji za Kristusom sprašuje: Kje si, kadar sam zase ne veš? V tejle poletni razsutosti smo tu in tam in nikjer. Ko se pretikamo sem in tja, ostane za nami kak prazen parkirni prostor. V cerkvi tudi veliko praznine. Glej no, Milka je nekam šla. Žan gotovo obira fige. Tomi jadra. Elka je prejela razglednico s pozdravi: Na vrhu Jalovca sem mislil nate! Drugod cerkve zaradi nas niso bolj polne, ker so se od tam drugam porazgubili tamkajšnji ljudje. Zdaj je pač priložnost, da se razletimo naokrog. Počitnice ima tudi parlament. Na tévé predvajajo ponovitve. Dolgčas. A kakor si boš postlal, tako boš...