Beseda o veri v letošnjem veroučnem letu

Koraki napredka: kamen – baker – bron – železo – plastika. Nabiralci plodov, lovci, poljedelci, izdelovalci, zavojevalci. Častilci, bogovi, zanikovalci. Kolo se pa še kar vrti. Da v vesolju ni nikjer božjega trona, je zagotovil že prvi astronavt. Številna znanstvena srenja je zdaj alergična na božji delec; na delec sicer ne, le na božji.

Pomnožitev kruha, od katere je ostalo dvanajst košar preobilja, tudi ni nič drugega kot »materializacija ideje«. Tako in podobno skozi čas vsaj od neandertalca dalje do bogve kam v nepredstavljivo prihodnost. Bogve, ali se je dolgočasil oni praprednik, da si je izmislil v medvedovo kost izvrtati luknje? Kakšna vnema ga je naenkrat zgrabila, da jo je nesel k ustom in pihnil skoznjo? Ta pih je pa pravzaprav dih in to je tudi Duh; ta pa veje, kjer sam hoče. Kako neki bo prevetril šolske in veroučne učilnice? Skozi prve se bo gnal vihar znanosti, že malce zastarele...