Letos zaradi zdravja nisem mogel v Drago. Pa bom bral o tem našem vseslovenskem simpoziju v Delu, sem si rekel. Tam imajo specialista za katoliško tematiko Karbo. O tridnevnih predavanjih v Dragi bo napisal vsaj desetino tega, kar je s šolsko predanostjo in celostranskim zamahom napisal o čenčariji v zvezi s kardinalom Rodetom.

Pa glej, v Delu ni bilo o Dragi ne duha ne sluha ... Popolna zamolčanost. Natanko tako kot v predevropskih časih, ko je bilo hoditi v Drago – edino svobodno tribuno enotnega slovenskega kulturnega prostora – protidržavni greh, Udba pa jo je prepredala s svojimi vohuni. Tako sem moral zvedeti kaj o letošnji Dragi šele iz Družine.

Ob branju zadevnega poročila mi je bilo posebej žal, da nisem poslušal zadnjega, nedeljskega predavanja, v katerem je minister Turk govoril, kolikor sem lahko sklepal iz poročila, o stanju družbe in duha v Sloveniji, se pravi o problematiki, ki mi je pri srcu. Med branjem poročila o Turkovem predavanju sem obstal ob...