»Kaj pravijo ljudje, kdo sem jaz?« (Mr 8,27)

V dneh, ko je ozračje vsevprek prepredeno s sprenevedanjem, zlaganostjo, udrihanjem po tem in onem po dolgem in počez, nas Gospod sprašuje, kdo, menimo, da je. »Kako, Gospod, si res v teh težkih časih ti najpomembnejši?
Ali res moram na to vprašanje odgovoriti zdaj, ko pa na toliko drugih, vsaj na videz pomembnejših vprašanj, nimam pravega odgovora?«

In vendar, čim bolj si prizadevam, da bi to vprašanje potisnil od sebe proč, tem bolj se mi vedno znova pojavlja pred očmi in mi ne da miru. Ko vidim, da se mu nikakor ne bom mogel izogniti, se zatopim v premišljevanje. Kmalu se v mojih mislih pojavi odgovor, ki ga ne morem spregledati in za katerega vem, da nikakor ni mogel zrasti na mojem zelniku. Preveč očitno je, da mi je bil tak odgovor, ki ga zapišem, navržen od Svetega Duha: »Ti si moj ljubljeni

Gospod, Sin živega Boga! Ti si Jagnje Božje, ki je zame prelilo svojo kri – zame umrlo na križu, da b...