Za nami je molitvena osmina za edinost kristjanov, ki je bila od 18. do 25. januarja. Slovenski ekumenski svet je za usklajeno obhajanje osmine pripravil knjižico z bogoslužnimi besedili, nagovori in s premišljevanji. Ker že več kot dve desetletji živim zunaj Slovenije, opažam, kako zares jemlje Cerkev na Slovenskem to osmino. Še v nobeni evropski državi, kjer sem se gibal, nisem opazil take organizirane zagnanosti. Ob tem se seveda sprašujem tole: je to le naročilo in želja Slovenskega ekumenskega sveta, nekaterih navdušenih posameznikov, ki jih podpira cerkveni vrh, ali je kaj od tega že pronicnilo med ljudi, med naše slovenske duhovnike, v naše župnije in skupnosti?

Še živo se spominjam dogodka iz predlanske osmine za edinost kristjanov. Nekje v Sloveniji sem imel predavanje, na večer sem šel obiskat župnika tistega kraja in ga prosil, ali smem z njim somaševati. Poznala sva se, zato sva tudi marsikatero zanimivo rekla. Preden sva pristopila k oltarju za večerno dela...