Odprto pismo Komisiji Pravičnost in mir Slovenske škofovske konference V poletnih mesecih in vse do rožnovenskega oktobra je osrednje primorsko božjepotno svetišče, Sveto Goro nad Gorico, obiskalo veliko romarjev in drugih ljudi iz vse Slovenije. V pogovorih z njimi sem pogosto začutil, da doživljajo naši verniki stisko vesti, ko se sprašujejo, ali naj še verjamejo predstavnikom Cerkve na Slovenskem ali ne. Stisko njihove vesti povzročajo dejstva o finančnih poslih v mariborski metropoliji, o katerih je pred nekaj meseci govorila vsa Slovenija. Ko sem jih poslušal, sem začutil, da je Cerkev na Slovenskem kot ena sama družina: karkoli hudega se pripeti v katerikoli slovenski škofiji, je to bolečina za vse nas. Toda ko sem želel romarjem odgovarjati na njihova vprašanja, jim pojasnjevati »sistemsko zapletenost finančnega stanja«, ki je privedla do finančnega poloma, sem kmalu uvidel, da tudi moja beseda ni verodostojna. Nisem se mogel nasloniti na nobeno jasno, odkrito in odločno besedo, ki bi jo izrekli slovenski škofje ali ljudje, ki so v naši Cerkvi odgovorni za to, na besedo, s katero bi zahtevali osebno odgovornost za nastalo stanje. Tudi dosedanje obžalovanje iz mariborske metropolije je bilo zgolj načelno in zato nepopolno, za javnost pa megleno in izmikajoče se. Ni bilo nikakršnih jasnih besed o tem, kaj se bo zgodilo, ko bodo ugotovili, da je nekdo osebno kriv za tolikšno finančno in ekonomsko polomijo. Vmes so bile sicer podane zahteve, da mora delovati neodvisno sodstvo, da pravni postopki tečejo itd. Toda, ali ne bi bilo primerno, da Cerkev na Slovenskem, ki je pravno urejena ustanova, državnim inštitucijam pokaže, da je sposobna delovati strogo moralno in tudi spoštovati načela pravičnosti, čeprav je državne ustanove v to ne morejo prisiliti? Ali ne bi bilo potrebno, da bi vodstvo slovenskih metropolij jasno zahtevalo, da v Cerkvi na Slovenskem nekdo vzame nase osebno odgovornost za nastalo stanje in da s tem nosi tudi posledice za svoje odločitve? Če bomo vse prepustili državnim ustanovam, za katere vemo, da niso učinkovite, saj pravnomočno ni bil obsojen še noben velik prevarant ali mogotec, potem tudi veliki sporni posli znotraj družb, ki jih je nadzorovala mariborska nadškofijska ekonomija, ne bodo nikoli razčiščeni.