»Moj atelje je kot Picassov! Pravijo, da je ta veliki slikar imel strašen nered in tako je tudi pri meni,« je nekako opravičujoče dejal v telefonskem pogovoru, ko sva se dogovarjala za kraj srečanja. »A je najbolje, da se dobiva tu, med barvami bo navdih tudi za besede.« Ob vstopu v prostor človek osupne: na mizah, pultih, stolih, policah in poličkah, vsepovsod barve, čopiči in palete, slikarska stojala in stene pa od vrha do tal in še po tleh polne slik, risb, študij, delovnih osnutkov in miniaturnih sličic.

Kranjčan po rodu, letnik 1956, ustvarja v drugem nadstropju hiše na Slovenski 12 v Ljubljani, v stanovanju, kjer je nekoč živela njegova stara mama. Po diplomi na likovni akademiji v Ljubljani je leta 1979, v času podiplomskega študija na slikarski specialki, ki jo je končal pri prof. Janezu Berniku, pripravil svojo prvo razstavo, in to v prostorih Teološke fakultete. Povabili so ga bogoslovci Cirilskega društva – z njimi se je spoznal, ko je ob študiju na slikarski sp...