»Pristopil je, jo prijel za roko in jo vzdignil« (Mr 1,31).

Bolni so del vsake družbe in časa. Želja vsakega bolnika ali njegovih svojcev, prijateljev je, da bi ozdravel, srečno živel in delal. Zdravje je velika vrednota in bogastvo. Da bi bili le zdravi, potem bo vse dobro, radi rečemo.

Kristusu se ni težko srečati z bolnimi in z njimi ustvari nov in lep odnos. Ne beži od njih. Ljudje so imeli vero (notranjo držo) v Kristusa, saj so mu brž povedali o bolezni Simonove tašče, prinašali bolne. Kristusa je nagovorila prav njihova celostna notranja in zunanja drža. Evangelist Marko lepo opiše to srečanje: pristopil je, jo prijel za roko in jo vzdignil.

Pogled sočutja je spremenil vse, a pomembna sta bila tudi dotik in beseda. V tej ozdravitvi se razodene ne samo Jezusova človečnost, ampak tudi božanskost, saj njegova moč prihaja od Očeta. Čudeži, ki so božja znamenja, nam vedno govorijo o Bogu, ki ljubi vsakega človeka. Prav nihče ni izrinjen iz...