Pravkaršnja izmenjava na Petrovem prestolu v Rimu je pritegnila pozornost sveta bolj kot kateri koli dogodek v zadnjem letu. V Rim je priklical 5500 časnikarjev z vsega sveta, več kot največji športni dogodek.

Je bil ta pojav, vsa ta svetovna pozornost, naključen? Ali je bil morda kaj več? Morda opomin svetu, temu zmaterializiranemu svetu, da še obstaja krščanstvo, da še obstaja Cerkev, da še obstaja Bog? Vsekakor je človek imel vtis nekakšnega velikega misijona, ki so mu posebej prisluhnili nekatoličani.

Katoličani so pač pričakovali »klasičnega« papeža, da tako rečemo, pa jih je presenetil povsem »neklasičen«, tako rekoč živi primerek iz evangelija.

Bali so se, da bodo imeli veliko noč brez papeža, a so ga imeli in od njega dobili novo spodbudo, naj čim bolj evangeljsko živijo. Predstavljajmo si pogovor o tem v krščanski družini, pa nekdo še pred koncem pomenka odpre ljubljansko televizijo. Iz nje se še enkrat, neštetič v še en sam številčni dolgčas, vs...