Države v stiski – naša je zaradi bank, ne zaradi našega dela – jemljejo, kjer je mogoče. Praviloma »nastradajo« reveži, bogati postanejo bogatejši. Tako ocenjujemo načrte vlade, katere člani so v opoziciji obetali nasprotno. Spomnimo se, kako je Pahorjeva vlada oziroma minister Svetlik oropal slovensko revščino, ko je »reformiral« podpore in štipendije.

Obljubljajo davek na nepremičnine. Pod to razumejo predvsem zasebne hiše. Po svetu velja, da jih imajo premožni. Pri Slovencih je zaradi zapoznele industrializacije, zlasti v časih komunizma, drugače. Vse do gradnje solidarnostnih stanovanj so bila državna predvsem za »tovariše«, mi pa smo se morali znajti. Zidarska dela so me spremljala od poltretjega leta v Novem mestu do dokončanja podstrešnega stanovanja v Ljubljani in zidanice. Spominjam se, kako so nekateri vlagali denar v potovanja in počitnice, ki sem jih sam doživel šele po poroki po zaslugi ženinih staršev.

Pred leti sem vozil okoli Škofje Loke in Kamnika...