Iz obdobja magistrskega študija v Rimu na univerzi Gregoriana se zelo dobro spominjam predavanj pokojnega profesorja filozofije, nemškega jezuita Johana Baptista Lotza. Največ mi je dal s predavanjem z naslovom: Eros, filia, agape, po slovensko lahko rečemo: eros (ne zgolj spolna erotika, ampak erotika v širšem smislu, kjer je zaobsežena strastna pripadnost delu, ki ga opravljaš, glasbi ali umetnosti, ki jo občuduješ ali ustvarjaš, itn.), ljubezen (vse vrste človeške ljubezni, od prijateljske, očetovske, materinske, med moškim in žensko itn.), bratska (prvinsko krščanska) ljubezen. Bil je dober poznavalec srednjeveškega teologa Tomaža Akvinskega, ki ga je v pokoncilskem duhu interpretiral s filozofijo Martina Heideggerja. V tistih letih, imel sem jih nekaj manj kot trideset, sta me njegov način predavanja in njegova notranja istovetnost z idejami, ki jih je razlagal in jih zastopal, naravnost očarala. Še zdaj hranim zapiske teh predavanj in marsikdaj sežem po kakšni njegovi pristni...