Pred nekaj meseci sem na spletu prebral angleško futurološko zgodbico, ki kaže, da spričo naraščajoče gospodarske in politične moči Kitajske ter globalizacijskih procesov oživljajo Nostradamusove »prerokbe« o rumeni nevarnosti in z njo povezanim porazom evropske kulture. Zgodbica je po angleško duhovita, njena šaljivost pa je nekako kisla, govori namreč o tem, kako bodo v Angliji okoli leta 2050 izbruhnili javni protesti oziroma zahteve nestrpnih nacionalistov, da morajo angleški profesorji na oxfordski univerzi angleškim študentom predavati po angleško, ne po kitajsko.

Približno v istem času sem iz poročila Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost visokega šolstva (Nakvis) izvedel za odziv slovenskih visokošolskih profesorjev na vprašanje o sprejemljivosti sporazumevanja v angleščini: brez besed so sprejeli tako možnost, »le na filozofski fakulteti je bilo izraženo izrecno nestrinjanje s tem, da bi pogovor potekal v angleškem jeziku«. V razpravljanju o tem se ko...