Če sem v intervjuju, ki ga je kardinal Rode dal tedniku Reporterju, s polnim srcem pritrdil kakšni njegovi misli, je bila to misel o »ločitvi duhov«. To se pravi o frazi, ki kroži po naši še zmeraj provincialni atmosferi iz levičarskih ust in peres, seveda na račun velikih ločilcev katoličanov. Naj poudarim izvirnost pristopa, značilno za svetovljana, ki mu slovenskega razgleda ne omejujeta Fernetiči in Dobova. Ta tema, kolikor vem, slovenskih zgodovinarjev in psihologov ne zanima. Zanima pa kardinala, še zmerom srčno sledečega usodi svojega naroda, čeprav je imel do včeraj opraviti z nekim sektorjem svetovne cerkvene problematike.

Ločevanje duhov nikakor ni slovenski, ampak splošen evropski pojav: kdo bi mogel tej trditvi dr. Rodeta oporekati? Dovolj je spomniti na francosko revolucijo in na italijanski Risorgimento: tam je ločevala giljotina, tukaj pa divja sovraštva – mrtvega Pija IX. so hoteli vreči v Tibero, na Slovenskem pa nič; če hočemo slediti ne zgodovini, am...