Sam si predstavljam, da cerkvenim očetom na koncilu v Efezu leta 431 ni bilo pretežko izglasovati verske resnice o Mariji kot Materi božji. Seveda so morali preko odpora opozicije, ki se je sklicevala na argument, ki ga danes uporablja protestant: Bog ne more imeti matere. Ko da v Kristusu ni dveh narav, poleg božje tudi človeška ... Toda podporniki dogme so imeli na svoji strani prav tisto knjigo, ki je protestantu vse: Sveto pismo, in sicer sam evangelij.

Lahko rečemo, da je dogmo o Marijinem božjem materinstvu razglasila neka ženska, njena teta Elizabeta v galilejskih hribih. Na njen pozdrav, ko je noseča prišla k njej, je namreč vzkliknila: »Od kod meni to, da prihaja k meni mati mojega Gospoda?« Kdo je bil tisti Gospod? Še nerojeni Jezus, učlovečeni Bog, ki ga je Marija še nosila.

Torej je Elizabeta v isti sapi izrekla dve verski resnici: o Kristusovem božanstvu in o Marijinem božjem materinstvu. Ali drugače rečeno: da je Kristus Bog in da je Marija njegova m...