Začetek veroučnega leta

Malokdo še pomni šolske maše v nekdanji naši kraljevini. Vsaj polobvezno so se jih udeleževali tudi razredniki. Ta in oni le v smislu »za ljubi kruhek«, saj se sicer ni imel za vernega, kaj šele pobožnega.

Če preskočimo vojni čas, smo že v oni svobodi, ki je ljudem ustavno zavarovala verske pravice, šolske maše so pa odpadle. Tako so bili učitelji rešeni spremljevalne vloge; sploh pa bognedaj, da bi prijeli za cerkveno kljuko. Vemo, kako se jim je v takem primeru godilo.

Zdaj uradnih šolskih maš sicer še vedno ni, je pa mašni začetek veroučnega leta. Pred oltarjem se znajdejo šolske torbe, velike trpežne malhe na koleščkih, aranžma z učbeniki in zvezki in vse čaka na blagoslov. V klopeh se drenjajo torbarski lastniki, se dregajo in nasmihajo in mašnik jim v homiliji pove, kar je treba. Če omeni katehistinje – te so med veroučiteljstvom v večini –, med otroki malce završi. Malo od vzhičenja in malo od razočaranja.

Sledi vero...