Križ polomljen
Križ polomljen
KRIŽ polomljen
Sredi lazov, sredi polj,
sredi belih domačij
križi rastejo iz tal,
Mnogi se nagibajo
kakor starčki vedno bolj.
In s teh križev – bridkih rož
sklanja se prebridki cvet,
božji Sin razpet.
Kako me ti križi bolijo!
Stoje nad ogoni, nad kraji –
drhteča telesa kot ranjencev
za les se še komaj držijo.
In čakajo morda Marijo?
In čakajo morda na Simona,
da vrne se s svojega polja?
Kako njih pogledi bolijo,
ko gledajo name – na Simona,
kadar popotnik grem mimo …
Jože Cukale, Križi I-II (Naša Zvezda 1939/40, str. 183)
Sredi lazov, sredi polj,
sredi belih domačij
križi rastejo iz tal,
Mnogi se nagibajo
kakor starčki vedno bolj.
In s teh križev – bridkih rož
sklanja se prebridki cvet,
božji Sin razpet.
Kako me ti križi bolijo!
Stoje nad ogoni, nad kraji –
drhteča telesa kot ranjencev
za les se še komaj držijo.
In čakajo morda Marijo?
In čakajo morda na Simona,
da vrne se s svojega polja?
Kako njih pogledi bolijo,
ko gledajo name – na Simona,
kadar popotnik grem mimo …
Jože Cukale, Križi I-II (Naša Zvezda 1939/40, str. 183)