Duhovniki jubilanti – zlatomašniki 2013

Oče in mama sta bila globoko verna, molili so rožni venec kot družina, hodili ob nedeljah in praznikih k maši, se pogovarjali o verskih rečeh, čeprav sami ubogi, so bili dobri do revežev. Dobri kateheti in duhovniki, duhovne vaje in literatura so krepili in jasnili – kljub morebitnim težavam in oviram – njihovo vero in odločitev za duhovniški poklic. Po petdesetih letih duhovništva pa bi mogli gotovo pritrditi duhovniku Petru Taševu: »Kot duhovnik sem vedno srečen: ker sem duhovnik, vem, komu služim. Jezusu Kristusu, križanemu in vstalemu. Ki živi in živi med nami. On je edina človekova življenjska sreča.« Zlatomašnikom iskreno čestitamo. (Mons. Izidorja Veleberija smo predstavili že v 36. številki Družine.)





Metod Pirih, upokojeni koprski škof

Rodil se je leta 1936 v...