»… Da s krvjo njegovega križa uresniči mir« (Kol 1,20).

Ko končujemo liturgično leto, ki je spomin na zgodovino odrešenja v našem življenju, nam Cerkev podarja praznik Kristusa Kralja vesoljstva. S tem dvigne naš pogled h končnemu cilju našega bivanja, k cilju, ki nam je podarjen po krstu in proti kateremu hodimo vse življenje: biti Očetovi sinovi in hčere, sprejeti v njegovo kraljestvo.

Prvo berilo nam ponuja podobo kralja Davida, ki ga je Bog izbral po svojem srcu, saj je bil ponižen v iskanju njegove volje, grešnik, a odprt za Božje usmiljenje. Na svoji poti z Bogom je prejel dar, da pase njegovo ljudstvo in ga vodi k miru. Zato David ostane v spominu izraelskega ljudstva kot podoba in pričakovanje dokončnega Kralja, ki ga je Bog obljubil in bo svetu podaril resnični mir.

Ko se čas dopolni, Kristus umre na križu kot »judovski kralj«. Napis, ki v očeh ljudi zbuja prezir, je dejansko globoka resnica naše vere. Na križu vse pritegne k sebi in osredini v se...