»Ljudstvo, ki je hodilo v temi, je zagledalo veliko luč« (Iz 9,1).

Vsako leto nas v božični noči doseže to močno oznanilo upanja, ki ga je Bog sam vpisal v zgodovino človeštva – v zgodovino, ki jo je samo zaradi ljubezni spremenil v zgodovino odrešenja. Prerok Izaija govori ljudstvu, potopljenem v temo, ponižanem, saj ga tepta tuja oblast, ljudstvu v Galileji. Oznanja presenetljivo zmago, do katere ne bo prišlo z vojaško močjo, ampak po Božjem daru, ki uniči vsa znamenja nasilja in uresniči mir. Ta zmaga je rojstvo otroka. Prerok nas vabi, da v tem otroku prepoznamo, da je Čudoviti svetovalec, Močni Bog, Oče na veke, Knez miru. Nosi imena kraljevega dostojanstva, ki mu ne bo konca.

Angelsko oznanilo pastirjem v Betlehemu je dokončna izpolnitev tega preroštva. Kristus prihaja v temo svojega ponižanega ljudstva, prihaja v temo sveta in src, da bi prinesel veliko luč upanja, sprave in življenja brez konca. Tudi pastirji so povabljeni, da v Detetu, položenem v jasli, g...