Kristjani ne verujejo iracionalno: verujejo iz racionalnih in zgodovinskih razlogov.

Nič ni bolj racionalno kot verjeti v Boga, saj je stvarstvo v svoji veličastnosti, harmoniji in lepoti brez nadčloveškega Ureditelja nerazložljivo. Današnji že redki ateisti obupno iščejo kakšne nove dokaze proti obstoju Stvarnika tja do smešnega absurda, ki prihaja menda iz Anglije, da se je svet ustvaril sam, torej iz niča.

V Kristusa verjeti je milost, a spoznati ga je racionalno dejanje, saj gre za spoznanje golih zgodovinskih dejstev, ki jim poznamo imena in prostore. Na primer imena: Avgust, Tiberij, Kvirin, Herod, Pilat, Kajfa, imena dvanajstih apostolov, imena mnogih žena.

Kar se tiče prostora, je mogoče obiskati kraje Kristusovega rojstva, nastopanja in smrti: domačija v razvalinah ali danes cvetoča mesta: Betlehem, Nazaret, Jeruzalem, Cezarejo, Kafarnaum, Galilejsko jezero, reko Jordan, hrib Tabor, Betanijo in druge kraje.

Torej nič legendarnega, am...