Privoščili smo si gore. Napovedovali so prelepo vreme, zato smo se odločili, da bomo po dnevu hoje prespali v pastirskem stanu in si s tem zagotovili dobro izhodišče za nadaljevanje poti. Vzpon prvega dne je bil odmeven, za naslednji dan je kazalo odlično. S podrobnim zemljevidom v roki smo se med zajtrkom odločili, po kateri poti bomo krenili. Ves čas nas je spremljalo bleščeče sonce, bilo je res čudovito. Vsak trenutek smo se bolj oddaljevali od izhodiščne doline, v kateri smo pustili avtomobile, a nas to ni vznemirjalo. Sprva smo si mislili, da bomo že kako dobili prevoz, ko pa smo ujeli ritem hoje, smo se samo še prepuščali lepoti stvarstva. Dan se je začel prevešati v večer in takrat smo spet pomislili na prevoz. Cilj spusta je bil namreč lep zalogaj kilometrov stran od kraja, kjer smo pot začeli. Pravzaprav nihče izmed nas ni imel druge misli, kot je avtostop.

Pot se je že pošteno uravnavala, zato smo konec že slutili. Vedoč, da nas je preveč za en avto, sem v nekem t...