Pričakovanje Vstalega je upanje za naprej

Naš župnik je imel zadnjič nadvse zanimivo pridigo, ko je postregel s primerom o zabijanju žebljev v plot. Ograja je lahko še tako lepa, vendar če žebelj iz nje izpulimo, ostane opazna luknja.

Postni čas se nama zdi dragocena priložnost za ovrednotenje in krepitev najine povezanosti. Tokrat sva si za nalogo zadala, da bova premišljevala o tem, kolikokrat drug drugemu zabijava žeblje. Živimo v času nenehnega hitenja, raznoraznih obveznosti. Zgodi se, da enkrat enemu, drugič drugemu popustijo zavore. Pravzaprav se zdi, da je doma najlažje stresti iz sebe vse nakopičeno breme, nejevoljo, stres. Zakonec je včasih nehote nedolžna žrtev teh stvari.

Ker se tega zavedava, je za naju pričakovanje vstalega Kristusa upanje za naprej. Milost in ljubezen naj naju tako preoblikujeta, da bova prerojena čim bolj podobna Njemu in iz Njega črpala moč za premagovanje življenjskih preizkušenj.

Majda in Roman
<...>