- Pred kratkim se je po radiu slišalo ogorčen vzklik: »Sram me je, da sem Slovenec.« Seveda zaradi situacije, v kateri smo. Bi tudi tebi ušel takšen izbruh?

- Nikoli! Sam sem najraje prav Slovenec, Prešernov Slovenec, pa naj se godi okrog mene karkoli.

- Zaradi lepote slovenske narave?

- Ne ravno preveč v času, ko nam pod to vlado Hrvati zapirajo izhod na Sredozemlje.

- Menda nisi najraje Slovenec zaradi naše, slovenske zgodovine?

- Seveda ne, saj smo kot narod prišli na sonce zgodovine šele leta 1990, demokracije pa se po diktaturi težko učimo.

- Mogoče si le hvaležen življenju, ker si kot Slovenec doživel vrh tragike tisočletja?

- Ja, imam zadoščenje, da sem do kosti doživel njegov fašistično-nacistično-komunistični vrh, od Auschwitza do Hude jame. Dano mi je bilo od blizu videti, kaj zmore človeško bitje, če zavrže Boga. Brez Boga je pot v barbarstvo.

- Ti je kot Slovencu prijetna misel na slovensko kulturo...