Mediji, še bolj pa pravna kakor tudi širša družboslovna stroka, /bi se/ morali vprašati, kaj se pravzaprav dogaja v Sloveniji, da iz volitev v volitve beležimo ustanavljanje novih, izrazito personaliziranih, domnevno neideoloških, celo apolitičnih političnih strank. Takih, ki jih pred mesecem dni še ni, potem pa zmagajo na volitvah. Seveda se ob tem lahko zabavamo, da nas fenomen uspeha in dinamike instant eno-osebnih strank uvršča v Guinessovo knjigo rekordov, vendar so stvari v resnici mnogo bolj resne. Namesto tako kritizirane strankokracije v Sloveniji, razen treh ali štirih političnih strank, sploh nimamo izdelanega političnega prostora v smislu normalne države. To pa pomeni, da nimamo hrbtenice demokracije.

Državo danes vodijo tisti, ki so osamosvojitvi nasprotovali ali si vsaj prizadevali, da bi kljub prehodu...