Potem ko sem zrl lepoto te krajine, kjer možje in žene skrbijo za svoje družine, kjer se otroci igrajo in ostareli sanjajo … in sem sedaj na tem kraju, lahko rečem samo to: ‚Vojna je nespamet’.
Medtem ko Bog vzdržuje svoje stvarstvo in smo mi, ljudje, poklicani, da sodelujemo pri njegovem delu, ga vojna uničuje. Uničuje tudi to, kar je Bog ustvaril kot najlepše: človeško bitje. Vojna sprevrže vse, tudi povezanost med brati. Vojna je nespametna. Načrt njenega napredovanja je uničevanje; z uničevanjem se hoče pospešiti razvoj!

Pohlep, nestrpnost, hlepenje po oblasti … to so vzroki, ki spodbujajo odločitev za vojno. Te vzroke pogosto opravičujejo z ideologijo, toda pred tem je strast, je popačen nagib. Ideologija je opravičevanje, če ni ideologije, je pa Kajnov odgovor: »Kaj mi mar?« - Kaj me briga? »Sem mar jaz varuh svojega brata?« (1 Mz 4,9). Vojni ni mar za nikogar: za ostarele, otroke, mame, očete … »Kaj mi mar?«

Nad vhodom na to pokopališče je porogljiv napi...