Antona Clareta je bogata in razburkana življenjska pot vodila od tkalca (v mladosti) do škofa in spovednika španske kraljice Izabele II., ki ji je ostal »zvest« tudi v pregnanstvu. Med drugim je želel postati kartuzijan, a je bil vse svoje življenje predvsem goreč misijonar, »trn v peti« španskim revolucionarjem in anarhistom. S svojim oznanjevanjem je namreč znova pokristjanil celotne pokrajine in kraje, kjer je deloval, z življenjskimi in preprostimi pridigami ter številnimi spisi pa postal pobudnik laiškega apostolata in oznanjevalec duhovnega življenja za vsak stan in poklic.


Ime: Izhaja iz latinskega imena Antonius, ki je rimsko rodovno ime znane rimske rodbine. Ko je postal škof, je imenu Anton dodal še ime Marija.

Rodil se je 23. decembra 1807 v Sallentu v Španiji,

umrl pa 24. oktobra 1870 v cistercijansk...