Včeraj smo obhajali slovesni praznik vseh svetih, danes pa nas bogoslužje vabi, da se spomnimo vseh rajnih. Obe praznovanji sta tako povezani med seboj, kakor so veselje in solze povzete v Jezusu Kristusu, temelju naše vere in upanja. Po eni strani se Cerkev, romarica skozi zgodovino, veseli priprošnje svetnikov in blaženih, ki jo podpirajo pri njenem poslanstvu oznanjevanja evangelija, po drugi pa kakor Kristus joka s tistimi, ki trpijo zaradi ločitve od ljubljenih oseb, in se kakor On in po Njem zahvaljuje Očetu, ki nas je rešil nadvlade greha in smrti.

V nedeljo, 2. novembra, v nagovoru pri opoldanski molitvi