Bog nas ljubi z zastonjsko in brezmejno ljubeznijo. To ljubezen Bog kaže predvsem v stvarstvu, kot govori četrta evharistična molitev: »Ustvaril si vesolje, da bi razlil svojo ljubezen na vsa ustvarjenja bitja in jih razveseljeval s sijajem svoje svetlobe.« V začetku sveta je samo svobodna in zastonjska ljubezen Očeta. Sv. Irenej, svetnik iz prvih stoletij, pravi: »Bog ni ustvaril Adama, ker bi potreboval človeka, ampak da bi imel nekoga, komur bi podaril svoje dobrote.« Tudi v naslednjih obdobjih zgodovine se kaže zastonjska božja ljubezen. Gospod ne izbere svojega ljudstva, ker si to zasluži, ampak sam pravi, ker je najmanjše med vsemi ljudstvi. Ko pa je prišla polnost časov, in čeprav so ljudje večkrat prelomili zavezo, jih Bog ni zapustil, ampak je z njimi sklenil novo zavezo v Jezusovi krvi – vez nove in večne zaveze, vez, ki je nikdar ne more nič zlomiti.

15. marca pri molitvi angelovega češčenja z verniki na Trgu sv. Petra