To je dan, ki nas je napravil večje, kakor si moremo predstavljati! Gospod je šel v svoj mir. Za njim pojdemo mi.

Gledam te v duhu, Gospod Jezus Kristus, in razmišljam skrivnost tvojega poveličanega telesa, v katerem vidim poroštvo lastnega poveličanja, ko bo moje telo, sejano v minljivosti, vstalo v neminljivosti. Vem in iz vsega srca verujem, da bo moje telo nekoč vstalo od mrtvih. Prosim te, o Bog, daj mi, da bom v luči te vere prav in globoko spoznal veliko dostojanstvo in vzvišenost telesa, kakršno si mi dal v domovanje, in me uči, da bom živel tako, kakor to dostojanstvo zahteva! Zato, moj dragi Zveličar, tudi prihajam k tebi – tako pogosto in resnobno – da bi bil deležen tvojega telesa in krvi in da bi me tvoja neizrekljiva svetost prežarila bolj in bolj.

bl. JANEZ HENRIK