Foto: Tatjana Splichal
Nataša Leskovec, Rovte

Moj oče Franc je preživel strahote Teharij, kot mladoletnega so ga odpustili domov. Tja ne bi prišel živ, če ne bi z drugimi vrnjenimi zaradi izčrpanosti zasilno prenočil v Logatcu. Kaj je hudega doživel med vojno in po njej, ni nikoli pripovedoval, sedaj pa občasno kar butne iz njega. Krivim za to je že zdavnaj odpustil, bolečina pa je ostala, pri oblastnikih pa je čutil tudi posledice tega, da je bil kot mlad fant pri domobrancih. Kot so jih vse Rovte po vojni, bile so zapostavljene. Želim si, da se kaj takšnega ne bi več ponovilo, da bi se Slovenci danes bolj zavedali, kako hudi časi so bili to. Pot do sprave vodi edino prek poznavanja in priznanja resnice o dogodkih med vojno in po vojni ter sočutja z žrtvami. Žal se je laž zažrla med ljudi. Če bomo znali in zmogli sočustvovati z žrtvami in njihovimi svojci...