A: Ti, evangelizacijo seveda sprejemam, saj je Gospod naročil apostolom: »Pojdite in učite vse narode!« Zatika pa se mi pri »novi« evangelizaciji, kakor ji pravijo. Vzemi na primer Francijo, »prvorojenko Cerkve«, ki je v zadnjih stoletjih tudi dala največje svetnike, od Janeza Vianneya do Terezije iz Lisieuxa, in mislece, od Blondela do Maritaina, pa umetnike, od Claudela do Bernanosa, imela je Lurd in La Salette. In danes je tam strašen upad verske prakse, država pa si upa vsiljevati Svetemu sedežu veleposlanika, razvpitega homoseksualca. Ali ni bila Francija v dveh tisočletjih dovolj evangelizirana, da bi tam poskušali novo evangelizacijo? Podobno bi v manjši meri lahko rekel o naši Sloveniji, ki jo je takšne poganske skrajnosti obvaroval komunizem, ko je krščanstvo dal za pol stoletja v hladilnik in ga ohranil v skoraj tradicionalnem okviru.

B: »Ali misliš, da je ta nova evangelizacija lažja od prve? Po mojem neprimerno težja, kakor je težko sejati po pravkar...