Ko prebiram te Pavlove besede, se spominjam nekaterih navdihujočih razlag, ki sem jih ob tem že slišal. Ni mi do zapisovanja, niti jih ne bi znal zapisati. Po drugi strani pa se lahko čudim njihovi razumski nelogičnosti. To »nelogičnost« pogosto najdemo tudi pri drugih svetopisemskih navedkih. Tako ne preseneča dilema: Besedo zavreči ali zadržati? Zavrnitve so pogosto posmehljive, včasih sovražne. Najpogosteje pa jih spremlja nezainteresiranost, ker Božja logika preprosto ne more imeti pravega mesta v »človeku še sprejemljivi logiki«.

Verjetno ne gre za nesposobnost razumevanja. Bolj kot to se mi zdi, da je potrebna želja, ki se ne zadovolji z ustaljenim. Zelo lep vzor je Nikodem, ki je Jezusa imenoval učenik, pa čeprav je bil spoštovan učenjak, farizej, in kot pravi Sveto pismo, prvak med Judi. Nikodem je s svojim življenjem izpričal zgornje Pavlove besede. Pomenljiv je njegov nočni obisk pri Jezusu, ko je hotel razumeti njegovo učenje, ko se je čudil in spraševal: »Kako...