Včeraj sem srečala Jerneja, simpatičnega srednješolca iz skupine, s katero sem preživela dva čudovita počitniška tedna. Ko sem ga vprašala, kako mu gre, je s pomenljivim izrazom na deškem obrazu najprej skomignil z rameni, nato pa mi je zaupal, da bi se najraje vrnil na morje oziroma se odselil, ker je njihova družina čisto »razštelana« in popolnoma neorganizirana. Ker se v njej več ne najde in ker se doma ne počuti več tako, kot bi se moral. Dom, ki je bil zanj dotlej svetinja, se je čez poletje spremenil v brezosebno lokacijo, kjer skuša vsak družinski član zadovoljiti svoje osnovne potrebe, vse ostalo – najpomembnejšo nadgradnjo, pa mora po Jernejevem prepričanju poiskati drugje, ker mu je dom ne more več zagotoviti.

Do poznega večera sva potem na bregu Ljubljanice razpravljala o družini, njeni nalogi in vlogi, pa o dolžnostih in obveznosti staršev in otrok, o njihovih vlogah, nalogah in poslanstvu.

Domov sem se vrnila bogatejša za vrsto pomembnih spoznanj o zad...