Mitja Cerovšek


Pridi, ljubljeni otrok«, sem ti govoril, drobnemu bitju pod srcem tvoje matere. Čakal sem te, prežet in osončen z veseljem in upanjem, včasih tudi z nezavednim nemirom in skrbjo. A kaj je lahko še lepšega od pričakovanja novega življenja? Kaj me lahko še močneje napolni in obogati?

Pričakovanje rojstva in temeljita priprava na ta neponovljivi dogodek sta čustvena presežka, ki jima v družini, če je ta naš najmočnejši življenjski steber in pristan, ne najdemo enakega. Močna podpora življenju in spodbuda, ki se preko matere in očeta sklanja nad otroka, zaznamuje vse njegovo prihodnjo čutenje in ravnanje. Otrok, četudi te še ne vidim, že poznam in močno čutim tvoj drobni utrip. Slišim tvoj mir. Pošiljam ti pomembna sporočila sprejetosti. Tako si najin, tako poznan, pripet na dušo in srce, tako svetal! Rad bi kmalu segel v tvoje drobne ročice, rad bi s teboj preživel dan in te pozdravil na tej strani življenja, ko se boš potopil v toplo naročje m...