Urejena in sodobna prometna infrastruktura (železniška, cestna, obmorska in obrečna ter v novejšem času tudi letalska) predstavlja enega najmočnejših generatorjev gospodarskega in s tem povezanega kulturnega in duhovnega razvoja nekega naroda. Z izgradnjo južne železnice in kasneje tudi vzporednih cest je npr. nastal za takratne čase razvit slovenski prometni in narodnogospodarski križ v smeri sever–jug (Maribor–Ljubljana in naprej proti morju) ter zahod–vzhod (Jesenice–Kranj–Ljubljana in naprej prek Zasavja proti Zagrebu) z vmesnimi odcepi proti Goriški, Dolenjski in naprej. Ob teh prometnicah so zrasla večja ali manjša slovenska gospodarska, kulturna in duhovna središča.

Iz študije Ekonomske fakultete v Ljubljani Narodnogospodarski učinki pristanišča Koper lahko razberemo, da vsak milijon ton obdelanega tovora v Luki Koper neposredno in posredno proizvede 41,6 milijona evrov realizacije v gospodarstvu države in 450 novih delovnih mest. Vedeti je treba, da se ladje...