Ko se na noč pred praznikom svetih treh kraljev sredi speče vasi v Spodnji Ziljski dolini zasliši petje, morda že proti jutru, nepoznavalec pomisli – le kaj bi to bilo? To je kaleda (koleda), stara šega, čudovit, stoletja star običaj, ki znova živi, živi v vsem žaru in ponosu na korenine, na del zgodovine, ki jo Ziljani jemljejo za svojo in iz nje živijo. Pa čeprav besedila pesmi, ki jo pojejo v slovenščini, morda niti ne razumejo več, razumejo pa pomen, sporočilo in dobre želje, ki izhajajo iz kalede.

V naših krajih danes poznamo predvsem kolednike, otroke, ki s petjem od hiše do hiše zbirajo pomoč za misijone, običajno še pred novim letom. Take kolednike (Sternsinger, zvezdni pevci v dobesednem prevodu) poznajo tudi v sosednji Ziljski dolini in po vsej Avstriji. A tista prava kaleda je nekaj povsem drugega. Je spontana, samoumevna šega, katere edini nam...