Praznovanja in slovesnosti so za to, da si povemo vse tisto, kar je lepo in plemenito. Tudi 25 let samostojne slovenske države je priložnost, da ji nazdravimo in izrečemo to, kar nam srce govori. Svojim davnim prednikom iz noriškega kraljestva, iz karantanskih časov, iz visokega srednjega veka, iz Trubarjeve reformacije in jezuitske protireformacije, iz časa pomladi narodov, z veseljem in ponosom kličemo v večno onostranstvo, pred petindvajsetimi leti smo ponovno postali gospodarji na svoji zemlji, na zemlji vašega znoja in krvi. Naša zavest o preteklosti nam govori, da so tu živeli ljudje, ki so to zemljo izjemno ljubili in na vse njene hribe, griče in gore postavljali svetišča, najprej poganskim božanstvom, za tem enemu in edinemu Bogu, ki ni Bog smrti in nasilja, ampak Bog ljubezni in zaveze. Krščanstvo, ki je že v rimskem času pustilo sledi v Petoviji, Celeji in Emoni ter drugih krajih ob rimski cesti, ki je čez slovensko ozemlje peljala proti vzhodu, je in ostaja trden vogelni...