Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Potrebovala je ta čas

Metka Klevišar
Za vas piše:
Metka Klevišar
Objava: 18. 06. 2016 / 22:00
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 16.06.2016 / 13:02

Potrebovala je ta čas

Umiranje je postalo poseben dar

VSAKO ŽIVLJENJE JE SKRIVNOST

Vse, kar se v našem življenju dogaja, še prav posebno v bolezni in umiranju, ima svoj globok pomen. Tudi če se tega v prvem trenutku niti ne zavedamo.

Spominjam se gospe, mojih let, ki je še imela mamo, staro že krepko čez devetdeset let. Mama je bila v domu, nepokretna, včasih že malo zmedena. Hčerka jo je redno obiskovala, čeprav je živela daleč stran. Včasih se je z mamo lahko kaj pogovarjala, včasih tudi ne. Potem je tiho sedela ob njej in jo držala za roko. S hčerko sva se večkrat pogovarjali o tem, kako različno ljudje umiramo. Nekateri tako hitro, da skoraj verjeti ne morete. Pri nekaterih pa se zdi, kot da so z eno nogo že v grobu, potem pa ne morejo in ne morejo umreti. Hčerki res ni bilo lahko hoditi tako pogosto na obisk, čeprav je bila že v pokoju. V pogovoru pa mi je rekla: »Veste, vedno bolj se mi zdi, da je ta čas maminega dolgega umiranja bolj pomemben zame kot zanjo. Jaz imam sedaj ob mami dovolj časa, da v miru premisl...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh