Po bolj prečuti kot prespani noči ob dojenčku sem sredi tedna v dopoldnevu, ko je pravzaprav čas za jutranjo molitev že krepko minil, vzela v roke Magnificat, da bi posrkala moč in tolažbo pri Bogu iz njegove Besede. Že uvodna pesem me je spomnila na tokratno nedeljsko berilo. Da mi je Bog blizu. Da je z menoj in ob meni, kjer koli sem in kakor koli sem: v hrupu in tišini, v utrujenosti in spočitosti, v raztresenosti in zbranosti ter v vsem tistem vmes, kar prinaša vsakdanje življenje. Po božji besedi prejemam gotovost o Njegovi navzočnosti v vsakdanjem življenju.

Bog človeka v Svetem pismu na več mestih razločno, vztrajno in ljubeče vabi, naj ga sprejme in v življenju izpolnjuje Besedo, po kateri se mu razodeva; obljublja, da bo prejel blagoslov, bo srečen in bo na koncu prejel večno življenje. Peta Mojzesova knjiga opogumlja, da zapoved, ki jo daje Bog, ni pretežka in ni oddaljena: »Kajti prav blizu tebe je beseda, v tvojih ustih in v tvojem srcu, da jo lahko izpo...