Po naravi sem zelo zgovorna, saj rada razlagam, pripovedujem in svetujem, obenem nagovarjam in se pogajam. Slednje velja predvsem za moje otroke, ki imajo vedno mnogo želja in predlogov, ki so bolj ali manj uresničljivi. To je odvisno od dneva, kraja in časa, v katerem se naša pogajanja začnejo in končajo. Njihov konec pa predstavlja odločitev naju z možem, pa če jim je le-ta všeč ali ne. Z njo se je pač potrebno sprijazniti.

Podobno dogajanje sem podoživela ob branju prvega berila te nedelje. V tem besedilu Abraham prosi Gospoda, enako kot otrok prosi svojega očeta. Stoji ponižno in pogumno ter vztrajno ponavlja svojo željo. Tako kot oče posluša svojega otroka, tako tudi Gospod posluša Abrahama. In oba, oče in Gospod, želita pomagati, saj oba neizmerno ljubita vsak svojega prosilca.

Abraham v tej božji besedi prosi za rešitev peščice pravičnih, izmed krivičnih, ki živijo v grešnih mestih Sodome in Gomore. In Gospod mu obljubi, da če »najdem v Sodomi petdeset pra...