»Čeprav ima dialog kot oblika in način iskanja resnice dolgo predzgodo­vino, je v svoji vsestranski uveljavitvi odkritje in potreba sedanjega sta­nja moderne dobe, civilizacije in kulture,« je v uvodu revije Edinost in dialog (1–2, 2014; Inštitut Stanka Janežiča za ekumensko teologijo in medreligijski dialog ter Teološka fakulteta, enota v Mariboru) zapisal Avguštin Lah in nadaljeval, da gre »za obliko iskanja resnice, soočanja različnih nazorov, pogledov, prepričanj in mnenj, in to od ena­kih in podobnih do skrajno nasprotnih stališč, ter za sporazumevanje med ljudmi teh nazorov, njihovo življenje in ravnanje (kultura). Za raz­voj dialoga je bil potreben dolg zgodovinski proces s številnimi vzponi in padci, uspehi in zablodami, vključno z vsemi odkritji in civilizacijski­mi pridobitvami vse do sodobne tehnike in globalizacijskih pojavov ter filozofskih in religioznih naporov s čutenjem ljudi vred.«

Sodobni svet, ki ga zaznamuje srečevanje ljudi, kultur in religij –...