Sedanje politično prizorišče je brez idej, zaznamujejo ga čustveni spori o različnih izmišljenih vprašanjih in stalnih škandalih, ki jih spodbujajo mediji. To kaže, da naši politiki ne dojemajo svoje temeljne politični naloge in da se ne pripravljajo, da bi kaj spremenili. Znova in znova spoznavamo, da naš volilni sistem rojeva šibke vlade, da so te vlade žrtev nečesa, kar je videti kot nenehna volilna tekma, brez zvestobe, brez odgovornosti, brez sposobnosti, da bi dosegli dogovor ali kompromis.

Poseben pojav je neverjetna moč sodstva, sodnikov, tako imenovana »judicracy«. Zanimivo je, da tudi John Fonte v delu svoje knjige o Evropski uniji razlikuje med tem, zakaj se EU usmerja k transnacionalizmu (meni, da je to ideološki osnutek, vendar dodajmo, da so zraven tudi oprijemljivi interesi), in med tem, kako je EU na poti tja. Jasno pokaže, da se predvsem Sodišče Evropske unije (in sodniki) v svojih odločitvah zavzemajo za skrajno poenotenje celine.

Strah nas je,...