Starši pogosto razmišljamo o tem, kako vzgajati svoje otroke, saj si želimo, da bi bili otroci pridni in ubogljivi. Ob tem večkrat posežemo po literaturi, se udeležimo predavanj in delavnic ter pridno nabiramo teoretično znanje, misleč, kako ga bomo nenehno uporabljali. In dokler so otroci majhni, še kar gre. S starostjo pa se jim širijo obzorja, veča število prijateljev in obiskovati začnejo različne dejavnosti. Starši pa postajamo, glede na svoje nasvete in navodila, zastareli in staromodni. Zato mi je kot mami včasih kar težko vztrajati pri svojih vzgojnih načelih in ukrepih. Vendar si oba z možem prizadevava, da naju otroške solze ne bi vodile k prepogostemu prestavljanju mej. Saj se zavedava, da popuščanje v vzgoji ni najboljša in prava rešitev. Kajti ko otroštvo in mladost mineta, življenjsko pot pogosto popestrijo številna naporna »razpotja«, na katerih se je potrebno pravilno odločati. In prav je, da imajo mladi poleg veselih tudi vsaj nekaj žalostnih izkušenj, v vseh pa Bog...