Druga nedelja v septembru je znova oživila spomin na nerazumno in do danes za mnoge še vedno nevidno trpljenje žena in deklet v koncentracijskem taborišču, ki so ga totalitarni oblastniki poleti 1949 vzpostavili v opuščeni kočevarski vasi Ferdreng.

Z mašo, ki jo je ob kočevskih duhovnikih, župniku Damjanu Štihu in kaplanu Mateju Gnidovcu, ter številnem vernem občestvu daroval frančiškan p. Franci Seničar, in s kulturnim programom po njej je prestano gorje, ki je lomilo, a ne zlomilo, dobilo pravi, osvobajajoči pomen. Kot je dejal pridigar: v letu, ko imamo pred očmi 25-letnico državnosti, nam je vedno bolj jasno, da je samostojna slovenska država dragoceni sad tudi tega, kar so prestale ferdrenške taboriščnice. Takrat se tega seveda niso mogle zavedati, a po božji previdnosti so bile poslane, da s svojim življenjem utirajo to pot.

Program po maši sta p...