Mariborsko Narodno gledališče je v letošnji sezoni postavilo na oder tudi ruskega klasika Čehova. Zanimiva je že sprememba imena, saj se v novem Jesihovem doslednejšem prevodu glasi Višnjev in ne več Češnjev vrt. A za nas je ta odtenek še pomembnejši, saj nas še bolj približa prvinskim občutjem, ki so prevzemala velikega ruskega dramatika. Gre namreč za nostalgijo po obdobju, ko kulturna krajina še ni bila načeta v imenu kapitalističnega dobička in povzpetništva.

V občutju Antona Čehova narava predstavlja idiličen kraj, kjer cvetijo drevesa, kjer vse dehti z omamnim vonjem in kjer se razkošje barv neizbrisno vtisne človeku v spomin. Višnjev vrt mu predstavlja nostalgijo po raju in spomine na čudovita doživetja. Zato se tudi njegovi junaki vračajo iz vrveža evropskih prestolnic in iz mestnih salonov nazaj v višnjev vrt, kjer se duša odpočije in srce znova napoji....